Športna prehrana
Športnike in športnice vedno bolj zanima, kako z ustrezno prehrano pozitivno vplivati na športno formo. Dejstvo je namreč, da lahko ustrezno kombiniranje prehrane ter pravilnega treninga opazno izboljša športne dosežke.
Tako vadba kot tudi pravilna dieta sta pomembni za zdravje. Ko govorimo o pomenu zdrave prehrane za vsakega udeleženca v športu, je potrebno najprej definirati pojem optimalne prehranjenosti. To naj bi bila optimalna nasičenost organizma s hranili, ki je osnovni pogoj za psihofizično kondicijo. Relativna raztegljivost pojma optimalne prehranjenosti je še bolj očitna pri različnih tabelah, nomogramih ali pri antropometričnih ocenah statusa posameznika. Osnovno vodilo pri tej problematiki je, da človeka ni mogoče utesniti v noben kalup, lahko pa skušamo oceniti njegovo stanje prehranjenosti.
Športnik nima potreb po določenih živilih, temveč ima potrebe po kemični energiji hrane in po esencialnih hranljivih snoveh, ki se v različnih živilih nahajajo. To pomeni, da je mogoče potrebe športnika po hrani zadostiti z neštetimi možnimi kombinacijami ter da je živila mogoče dopolnjevati s potrebnimi organskimi in anorganskimi hranljivimi snovmi. Priporočila za oskrbo s hranljivimi snovmi – normativi, kot jih običajno imenujemo, so le nepogrešljivo ogrodje uravnotežene prehrane.
Istočasno velja, da se jih ne moremo slepo držati. Upoštevati je namreč potrebno še vrsto drugih zakonitosti, ki vplivajo na izkoristek hranljivih snovi in na hranitvene potrebe športnika.
Danes so prisotne različne teorije o normativih v športni prehrani; veliko jih prakticira mega količine določenih vitaminov in mineralov.
Nekatera od teh stališč so se izkazala za učinkovita v vsakdanji športni praksi. Prehrana (način prehranjevanja, izbira hranil, povezanost s športno zvrstjo) v športu in rekreaciji je v zadnjem desetletju doživela dokaj velike spremembe, predvsem zaradi bolj poglobljenih odnosov med znanostjo o prehrani (nutricistika), športne znanosti ter športne medicine.
Po drugi strani so interesi proizvajalcev športne opreme, specifičnih prehranskih dodatkov (suplementov) k vsakdanjim športnim jedilnikom ter različnih energijskomineralnih pijač po svoje prispevali k znanstvenemu pristopu.
Istočasno na trgu obstaja najmanj deset »uspešnih« konceptov pravilne prehrane v športu: Nancy Clark, Robert Haas, David Costill, Timothy Noakes, Fred Brouns in Michael Colgan. Po Mitchellovi definiciji (1962) vsebuje uravnotežena prehrana vse esencialne hranljive snovi, in sicer v takih količinah ter razmerjih, da zadoščajo za maksimalno delovanje vseh funkcij organizma.
Športna prehrana je v osnovi zdrava prehrana, ki mora zagotoviti vse potrebne esencialne hranilne snovi: vitamine, elemente (prvine), esencialne aminske kisline, esencialne maščobne kisline, potrebno količino energijskih hranil (ogljikovi hidrati in maščobe) ter balastne snovi (celuloza, hemiceluloza, lignin, pektini).
Športna prehrana je istočasno uravnotežena prehrana, saj mora vsebovati vse esencialne hranljive snovi v takih količinah in razmerjih, da zadoščajo za maksimalno delovaje funkcij v organizmu, poleg tega pa je prilagojena biološkemu, fiziološkemu in socialnemu ritmu posameznika. Športna prehrana je tudi varovalna prehrana, ker je optimalno prilagojena potrebam in zahtevam trenažnega procesa, upoštevajoč peridizacijo (tip mikro, mezo in makrociklov) in nivo treniranosti, hkrati pa tudi relacije med obremenitvijo (trening, katabolni procesi) in počitkom (procesi regeneracije, rekuperacije in anabolni procesi).